Prijava prehranskih dopolnil: kaj velja v Sloveniji in drugih državah EU

Stanje na dan 20. oktobra 2026; podatki za Slovenijo in druge države EU so preverjeni 19. oktobra 2026 na uradnih straneh pristojnih organov. Organi za isti postopek uporabljajo različne izraze: prijava, obvestilo, notifikacija ali registracija. V tem vodniku uporabljamo izraz „prijava“.

Kaj je prijava prehranskega dopolnila?

S prijavo pristojnemu nacionalnemu organu sporočite, da dajete prehransko dopolnilo na trg v njegovi državi, praviloma tako, da mu pošljete etiketo. Organu to pomaga pri nadzoru trga. V večini držav gre za obveznost obveščanja, ne za odobritev.

Pravna podlaga je pravo EU, vendar se vsaka država članica sama odloči, ali jo bo uporabila. Člen 10 Direktive 2002/46/ES se glasi: „Za olajšanje učinkovitega nadzora nad prehranskimi dopolnili lahko države članice predpišejo, da proizvajalec ali oseba, ki na njihovem ozemlju daje proizvod v promet, dajanje proizvoda v promet prijavi pristojnemu organu tako, da mu predloži vzorec oznake, ki se uporablja za proizvod.“

• Slovenija te možnosti trenutno ne uporablja: prijava je bila odpravljena leta 2013. Novi zakon jo bo ponovno uvedel, ko bo sprejet podzakonski akt.
• Večina drugih držav EU prijavo ali registracijo vsakega izdelka zahteva; pregled je v nadaljevanju.

Ali je treba prehransko dopolnilo v Sloveniji prijaviti?

Trenutno ne. Obveznost prijave prehranskih dopolnil je bila v Sloveniji odpravljena leta 2013 s Pravilnikom o prehranskih dopolnilih (Uradni list RS, št. 66/2013).

Novi Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK, Uradni list RS, št. 100/25), ki velja od 19. decembra 2025, v 67. členu uvaja prvo prijavo prehranskih dopolnil na Ministrstvu za zdravje. Obveznost pa začne veljati šele, ko bo sprejet podzakonski akt.

• Od kdaj: z dnem uveljavitve podzakonskega akta. Za njegov sprejem je predviden rok dveh let, torej približno do 19. decembra 2027. Ministrstvo za zdravje na svoji strani (posodobljeno 14. oktobra 2026) navaja: „Prva prijava bo obvezna z dnem uveljavitve podzakonskega akta… Do objave podzakonskega akta obveznost še ne velja.“
• Komu: Ministrstvu za zdravje.
• Plačilo: zakon predvideva plačilo za prvo prijavo (67. člen, 2. odstavek), višina pa še ni določena.
• Postopek: način prijave in zahtevano dokumentacijo bo določil podzakonski akt. Dokler ni objavljen, podrobnosti niso znane.

Kdaj začne prva prijava veljati, bo objavljeno na strani Ministrstva za zdravje o prehranskih dopolnilih.

Kaj morate v Sloveniji urediti že danes?

Tudi brez prijave mora izdelek izpolnjevati vsa pravila EU in Slovenije. Pred prvo prodajo preverite predvsem naslednje:

• Etiketa v slovenščini. Obvezni podatki morajo biti v slovenskem jeziku (ZVHK, 51. člen, 8. odstavek), z imenom „prehransko dopolnilo“ in vsemi podatki, ki jih zahtevata Direktiva 2002/46/ES in Uredba (EU) št. 1169/2011. Podrobneje v vodniku Označevanje prehranskih dopolnil.
• Registracija nosilca živilske dejavnosti. Vsak nosilec živilske dejavnosti mora pristojnemu organu zaradi registracije sporočiti obrate pod svojim nadzorom (Uredba (ES) št. 852/2004, člen 6(2)). Kateri organ je v Sloveniji pristojen za vaš primer in kako poteka registracija, preverite pri pristojnem organu.
• Sestava. Vitamini in minerali so dovoljeni samo v oblikah s seznama EU; za rastline in druge snovi preverite tudi nacionalna pravila.
• Trditve. Na etiketi, spletni strani in v oglasih uporabljajte samo dovoljene zdravstvene trditve s seznama EU, glejte Zdravstvene trditve za prehranska dopolnila.
• Dokumentacija. Imejte pripravljene sestavo, oblike vitaminov in mineralov ter končno etiketo. Ko bo prva prijava obvezna, boste lahko hitro ukrepali.

Kdo prijavi prehransko dopolnilo pod lastno blagovno znamko?

Podjetje, ki daje izdelek na trg v državi, kjer je prijava obvezna. Pri izdelku private label je to običajno lastnik blagovne znamke.

• Direktiva omenja „proizvajalca ali osebo, ki na njihovem ozemlju daje proizvod v promet“. Kdo natančno prijavi, določa nacionalno pravo; v nekaterih državah je to proizvajalec ali uvoznik.
• Za informacije o živilu je odgovoren nosilec živilske dejavnosti, „pod čigar imenom ali nazivom podjetja se živilo trži“ (Uredba (EU) št. 1169/2011, člen 8(1)). Pri private label ste to vi.
• Nekateri organi to izrecno navajajo. Španska agencija za varnost hrane in prehrano (AESAN) navaja, da obveznost velja za nosilca, katerega ime in naslov v EU sta na etiketi.
• Distributerji: pravila se razlikujejo. Slovaška zahteva prijavo od vsakega nosilca, tudi če je isti izdelek že prijavil kdo drug. Estonija nove prijave ne zahteva za enak izdelek istega proizvajalca, ki je že v njeni zbirki podatkov.

Proizvajalca na etiketi ni treba navesti, dokumentacijo za prijavo pa vam lahko pripravi.

Kdaj je treba izdelek prijaviti v drugih državah EU?

Pred prvim dajanjem na trg v tisti državi ali najpozneje takrat. Natančno pravilo je odvisno od države.

• Najpozneje na dan dajanja na trg: na primer Slovaška, Madžarska, Estonija, Finska in Danska. Na Slovaškem lahko izdelek prodajate od dne, ko organ prejme prijavo.
• Pred prvim dajanjem na trg: na primer Češka, Belgija, Portugalska, Grčija, Hrvaška in Poljska. Na Češkem se izdelek sme prodajati že na dan, ko je prijava poslana.
• S čakalnim rokom ali odločbo: v Bolgariji mora biti načrtovani datum dajanja na trg vsaj 14 dni po vložitvi vloge. V Latviji mora biti izdelek najprej vpisan v register. V Romuniji pred prodajo potrebujete potrdilo o prijavi.

Nekatere države zahtevajo na etiketi številko, ki jo dodeli organ, na primer Grčija (številka prijave) in Bolgarija (registrska številka in datum). Tam morate izdelek prijaviti, preden natisnete končne etikete.

Kaj se ob prijavi pošlje?

Običajno etiketo ali besedilo etikete v jeziku države in podatke o sestavi. Glede na državo lahko potrebujete tudi:

• obrazec s podatki o izdelku in podjetju,
• količine aktivnih snovi na dnevni odmerek in kemijske oblike vitaminov in mineralov,
• dokazilo o plačilu pristojbine,
• dokazilo, da se izdelek zakonito prodaja v drugi državi članici, na primer kopijo tamkajšnje prijave (v določenih primerih to zahtevajo Španija, Poljska in Ciper).

Jezik etikete določi vsaka država. Po členu 15 Uredbe (EU) št. 1169/2011 so obvezne informacije o živilih „prikazane v jeziku, ki ga potrošniki držav članic, v katerih se živilo trži, zlahka razumejo“, države članice pa lahko predpišejo enega ali več uradnih jezikov Unije. Slovenija zahteva slovenščino, Finska na primer vzorec etikete v finščini in švedščini.

Ali je prijava odobritev?

V večini držav ne. Organ izdelek evidentira in ga lahko pozneje preveri; odgovornost za sestavo, etiketo in trditve ostane podjetju.

• Nemški BVL navaja, da prijavljenih prehranskih dopolnil ne ocenjuje, ne preverja in ne odobrava.
• Italijansko ministrstvo za zdravje navaja, da prijava ni dovoljenje niti posredna odobritev.
• Finska agencija za hrano (Ruokavirasto) navaja, da ne presoja, ali sta sestava in označevanje zakonita.

Nekatere države gredo dlje. Bolgarija in Latvija odločata o vpisu v register, Romunija izda potrdilo o prijavi. Hrvaška in Francija imata za nekatere sestavine ločen postopek predhodne odobritve, Ciper pa za prehranska dopolnila, ki niso izdelki z vitamini in minerali, zahteva dovoljenje za promet.

Ali ena prijava velja tudi v drugih državah EU?

Ne. Vsaka država, ki prijavo zahteva, pričakuje svojo. Portugalska in Grčija izrecno navajata, da je prijava obvezna tudi za izdelke, ki so že na trgu v drugi državi članici.

Vzajemno priznavanje je kljub temu pomembno. Po tem načelu (člena 34 in 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se uporabljata prek Uredbe (EU) 2019/515) se izdelek, ki se zakonito trži v eni državi članici, načeloma sme prodajati tudi v drugi, četudi ne izpolnjuje vseh nacionalnih pravil o sestavi, razen če ima organ upravičene razloge za omejitev. V praksi lahko prijava v eni državi služi kot dokaz zakonitega trženja, ko izdelek prijavljate v naslednji. Španija na primer sprejme kopijo prijave iz druge države članice skupaj z dokazilom o prodaji, kot je račun, ali izjavo o vzajemnem priznavanju. Več o nakupu čez mejo v vodniku Prehranska dopolnila iz Slovaške.

Sosednje države in pomembni trgi

Ko smo 19. oktobra 2026 preverili uradne vire, je prijavo ali registracijo vsakega izdelka zahtevalo 21 od 27 držav članic. Ciper jo je zahteval le za nekatere izdelke. Avstrija, Nizozemska, Slovenija in Švedska je niso zahtevale; Slovenija jo bo ponovno uvedla. Pravil za Litvo na uradni strani nismo mogli preveriti.

Izbor sosednjih držav in pomembnih trgov (pristojbine na izdelek, kot jih objavlja organ; pred prijavo jih preverite):

Vseh 27 držav članic z organi, načini oddaje, jeziki in pristojbinami najdete v našem angleškem pregledu Food supplement notification in the EU. Tudi kjer prijava ni potrebna, mora biti etiketa v jeziku države, izdelek pa mora izpolnjevati vsa pravila EU in nacionalna pravila.

Kontrolni seznam pred prodajo

• Receptura izpolnjuje pravila EU in nacionalna pravila države (rastline, druge snovi, najvišje količine).
• Vaše podjetje je registrirano kot nosilec živilske dejavnosti, kjer je to obvezno.
• Etiketa je končna, v zahtevanem jeziku (v Sloveniji v slovenščini), z vsemi obveznimi podatki in samo z dovoljenimi trditvami.
• Za Slovenijo: spremljate, kdaj bo uveljavljen podzakonski akt k ZVHK, in imate dokumentacijo za prvo prijavo pripravljeno.
• Za druge države: poznate organ, način oddaje in pristojbino ter veste, ali potrebujete elektronsko identiteto ali lokalni dostop.
• Če država zahteva številko na etiketi (Grčija, Bolgarija), jo boste prejeli pred tiskom.
• Prijava je oddana pred prvo prodajo ali najpozneje na njen dan, dokazilo o oddaji pa ste shranili.
• Kjer velja čakalni rok ali odločba (na primer Bolgarija, Latvija, Romunija), ste ga upoštevali v načrtu.

Vodnik Lastna blagovna znamka prehranskih dopolnil umesti prijavo med druge korake, od ustanovitve podjetja do prve prodaje.

Kako vam lahko pomagamo

V Sloveniji prijava prehranskih dopolnil trenutno ni potrebna, prva prijava po ZVHK pa bo uvedena s podzakonskim aktom. V večini drugih držav EU mora biti prehransko dopolnilo pred dajanjem na trg prijavljeno pristojnemu organu (Direktiva 2002/46/ES, člen 10), zahteve pa se med državami razlikujejo. Svetujemo vam pri prijavi in pripravimo dokumentacijo.

Za vsak izdelek iz našega kataloga na zahtevo prejmete besedila za etiketo v slovenščini, predlogo dimenzij v merilu 1 : 1 in navodila za vašega oblikovalca. Tisk in nanos vaše etikete sta izbirna storitev, 0,30 € na kos; izdelke dobavimo tudi brez etikete. Več na strani etikete. Izbira zdravstvenih trditev na etiketi je vaša.

Dobavljamo od 25 kosov na izdelek po javnih cenah brez DDV iz cenika, po vsej EU; ceno dostave potrdimo pred plačilom. Prek obrazca za povpraševanje nam sporočite, kje nameravate prodajati, in svetovali vam bomo še pred naročilom. Pišete nam lahko tudi v slovenščini.